Prijem.

Tole je že nekaj časa na seznamu objavi.

Nič strašno posebnega, pa vseeno uporabno in preprosto. 

Prijamalke za vse, ki se radi smukajo okrog loncev in vroče pečice.

Liebster Award.

Bonbončica me je danes super lepo presenetila s tole prijazno blogersko nagrado. 

Se seveda igram naprej.

  

 And here is a little about what the award is all about:

This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.


The rules for accepting this award are:

You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!

Next you need to PAY IT FORWARD!

Mojih pet izbrank:

Sara 

Prav posebna mama 

Julija 

Ribica 

Anita 

Zima zima bela.

"Kaj pa delajo ptički, da nič ne pojo? 

Al’ se mraza boje al’ velic’ga snega?
Če pa velik sneg pade, je gvišno hud mraz. 

Je veselje pri kraju za ptičke in nas."

Kljub visokemu snegu in hudemu mrazu, pri nas ptički veselo pojo. Jaz in mali pa še bolj. Tako da zgornja pesmica za naju ne velja. Zimo imam rada. Ne moti me kidanje in tudi temperature pod ničlo mi ne pridejo do živega. Mali B. pa najraje pušča stopinje v celem snegu. Vem, da bo čez nekaj dni vse skupaj ena sama luža. Takrat bom pa sitna in si bom želela, da se svet čez noč odene v pomlad.

Moj dragi pa.. Ja, če bi se dalo, bi se on pozimi spremenil v medveda. :)

Sama svoja.

.mojstrica.*

Zadnje mesece smo v naši hiši vsi po vrsti in vsak po malem mojstrovalci. In tudi če navodila zahtevajo moško IN žensko roko (ker en sam moški pa tako težke omarice res ne more sestaviti :)) se včasih stvari lotim sama. In dokažem navodilom, da se včasih malce zmotijo. Je res, da nisem porabila samo 30 minut kot je pisalo.. Je tudi res, da sem mogoče rahlo uničila navoj na kakšnem vijaku, ker se mi ni ljubilo iskati pravega nastavka.. Še dobro, da je bil dragi v službi, da se nad tem ni zgražal. :) Ker on je res pravi sam svoj mojster. Sem vesela, da sva se v našem stanovanju večine stvari lotila sama in tako prihranila kakšen cekin. In sem vesela, da so nama stvari kar dobro uspele. Sicer nama je na račun tega mogoče posivel kakšen las.. Ampak to je že druga zgodba. :)

Mogoče bi pa morala na blogu odpret še mojstrovalsko rubriko skozi njegove oči. ;)

* včasih sama svoja. Včasih pa tudi malce samosvoja.

Zimsko spanje.

Čeprav se morda tako zdi. Nisem zaspala. Morda virtualno res malce dremam. 

V resnici pa sem vedno v pogonu.

Vrh gore je bel kažipot očem
in jasen dan žari od vsepovsod.
In sreča je, da je pred mano pot,
in to da vem, da slast je v tem, da grem.

Janez Menart