ponedeljek, 23. junij 2014

Strah.

Je votel.
Okrog ga pa nič ni.

Že velikokrat se je izkazalo, da je bil moj strah odveč. Na več področjih. In čeprav sem zadnja leta in sploh z materinstvom postala že kar spretna v kuhinji (no, vsaj meni se tako zdi :)) imam pred nekaterimi stvarmi še vedno rešpekt. Na smrt me je strah kakšnih slivovih cmokov, njokov, ajdovih žgancev, da bo pečenka suha. Jedi, katere imam zelo rada, ampak je strah pred tem, da bo namesto okusnega obroka nastalo skropucalo, kar velik. Na spisku pa je seveda tudi nekaj sladic. In med njimi je vedno kraljevala rolada. Ampak tokrat se je na srečo spet izkazal zgornji rek. Po vseh prebranih receptih in komentarjih sem se dokončno odločila, da se je lotim. Zapišem moj postopek, če je med vami slučajno še kakšna gospodinja z roladofobijo. Poskusila je sicer nisem, ampak glede na to, da je prva pošla s krožnika.. Predvidevam, da je bila dobra.

Lešnikova rolada s kislo smetano

Sestavine za dve manjši roladi:

100g mletih lešnikov 
100g sladkorja
semena vanilije (pol stroka)
en vanilijev sladkor
8 jajc
400g kisle smetane
sadje po želji


Pečico z ventilacijo segrejemo na 190°C. Lešnike prepražimo, da zadišijo in jih zmeljemo. Ločimo rumenjake in beljake. Semena vanilije pomešamo s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem. Iz beljakov stepamo sneg, kateremu dodajamo sladkor. Nato izmenično dodajamo še rumenjake (še vedno mešamo na nižji hitrosti) in mlete lešnike. Dva pekača (klasična iz pečice) obložimo s papirjem za peko in maso enakomerno razmažemo. Pečemo 10 minut (jaz sem pekla oba pekača naenkrat). Ko sta roladi pečeni, zmočimo kuhinjski krpi in roladi preložimo. Rolad ni potrebno nič prevračat, samo premaknemo iz pekača na krpo. Pustimo približno 10 minut, da se ohladita, nato ju namažemo s kislo smetano (200g na rolado). Po želji lahko obložimo tudi s sadjem. Roladi zvijemo in ju preložimo na alu folijo, zavijemo in čez noč pustimo v hladilniku (ali vsaj nekaj ur).



Tako. Strah pred rolado premagan.
Na spisku pa še vedno ostajajo krofi, potratna potica, prekmurska gibanica, žepki z marmelado.. 
Pa še kaj bi se našlo.

Pa vas? Je tudi česa strah? 


5 komentarjev:

Ustvarjalni utrinki Tamara P. pravi ...

Strah je ena čudna reč-se strinjam s tabo,
a sem vesela zate, da si ga do določene meje že premagala
le tako dalje
rulada pa izgleda božansko
lp Tamara

kat pravi ...

Bravoooo! Rolade je mene še vedno strašansko strah. Obljubim, da poskusim:)

Sara Rupnik Mihelčič pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Sara Rupnik Mihelčič pravi ...

Potice ...
Ma vedno me najde ta strah ;)

kat pravi ...

poskusila in v prvo uspelo! :) Hvala hvala za navodila in inštrukcije po telefonu:)

Objavite komentar

Hvala za besede, ki blogu dajejo življenje..