O praznovanju.

In o tem, kako sem (s)pekla svojo prvo alergijsko torto.

Čeprav otroci po večini svoje prve rojstnodnevne torte še ne jedo, sem si vseeno želela pripraviti tako, ki jo dovoljuje naša alergijska dieta. Da bom lahko brez skrbi pustila, da mali namaka prste in tudi kaj poiskusi. In da naredim malo vaje za takrat, ko jo bo zares treba speči. Tako sem se lotila svoje prve veganske tortice. Po prebranih mnogih receptih in nasvetih, sem se odločila za čokoladno-bananino tortico. Ker pa naša dieta tudi oreščkov ne dovoljuje (ki so v veliki večini veganskih receptov, osnova), se je zataknilo že pri pripravi biskvita. Kljub opozorilom, sem trmasto vztrajala in namesto biskvita je nastal.. En navaden podplat. :) Tale recept sicer obljublja biskvit, katerega lahko razrežeš na tri oblate, ampak čeprav sem se recepta držala skoraj kot pijanec plota (le margarino sem zamenjala s kokosovim oljem) je nastal en sam samcat nizek in suh piškot. Z vsem spoštovanjem do avtorice objave na forumu.. Tole ni podobno biskvitu. Ali pa sem jaz totalno falila pri pripravi in obstaja kakšna skrivnost, za katero še ne vem. Kljub vztrajnemu namakanju z riževim mlekom, je biskvit ostajal suh, mleko pa je teklo mimo, tako da je bila povrh vsega še kuhinja zapackana. :) In tako sem se utrujena od razmišljanja odpravila spat in pripravo torte preložila na dan D. 

In prišlo je jutro. Dragega sem poslala po že preizkušeno mešanico za brezglutenske mafine in se ponovno lotila peke. Tokrat je uspelo. Mešanici sem dodala še eno žličko jajčnega nadomestka in biskvit je uspel. Tortico pa sem na koncu sestavila tako:

- podplat sem namazala z veganskim kakavovim namazom in obložila z bananami,

- čez sem položila plast biskvita, katerega sem izdatno navlažila s čokoladnim riževim mlekom,

- biskvit sem obložila z bananami in čez namazala kremo.

Kremo sem pripravila takole. V mikrovalovki sem stopila 200g nemlečnega nadomestka mlečne čokolade (pa naj se sliši še tako trapasto :)) ter 100g temne čokolade. Stepla sem 600ml kokosove smetane, dodala semena vanilijevega stroka ter ohlajeno čokolado. Kremo sem premazala čez biskvit in ob robu tortice. Rob torte sem okrasila še z riževimi kosmiči.

In rezultat? Kljub zapletom, uporabljenim sestavinam, slabi volji in vsem kar paše zraven je bila tortica odlična. Vsaj meni. In glede na to, da je do danes ostal samo se še en minimini košček, je bila všeč tudi ostalim. 

O praznovanju pa ne bom izgubljala besed, ker je o tem odlično napisal že moj Mož. Tako. Drugo leto bo tortica še boljša. Mogoče se pa do takrat že znebimo kakšne alergije. ;)