Prstna igrica.

Prstna igrica 

Kje je prstanček, kje je prstanček?

Tukaj sem!

Kako si kaj prijatelj?

Oo, dobro, hvala lepa!

Grem domov. 

Za vsakega nekaj.

Iz Miklavževe delavnice.

Kvačkani prstani VRTILJAK.

♥ ♥ ♥

Zažigam.

Fanta spita. Jaz pa luftam stanovanje. Ja, zažgala sem kosilo. Kar se mi zadnje čase kar preveč pogosto dogaja. Današnja žrtev: sojini polpeti. Čeprav jih ponavadi pečemo v pečici, sem jih danes za spremembo vrgla v ponev, enkrat obrnila, potem pa na njih malce pozabila in se zamotila z dogajanjem izven kuhinje. Na njih me je ponovno opomnil netakozeloprijeten vonj in dimna zavesa, ki je prekrila kuhinjo. Priznam; čas kosila je zame najbolj stresen del dneva. Celo dopoldne razmišljam kaj naj skuham (če je dober dan že zjutraj vem, kaj bom v pol ure sčarala) in ko odbije 11. ura in je potrebno nekaj dat v lonce.. Mi na pamet ne pade nič novega, pa je spet na vrsti dobra stara zelenjavna župa/makaroni/rižota na tisoč in en način. O tem kako kvalitetno sem prejšnji teden zažgala rižoto raje ne bom govorila. O mlečnem gresu pa sploh ne. In o grudastih presenečnjih v njem. Tolažim se s tem, da so kljub vsemu lonci prazni in želodčki vseeno malo polni. Čeprav so bili današnji sojini polpeti res višek in so presegli mejo užitnosti. Zadnje čase imam občutek, da so vse moje kuharske sposobnosti izpuhtele nekam v neznano. Tako da.. 

Drage stay-at-home mame in drugi mimoidoči.. 

Kaj skuhate vašim malčkom in seveda tudi sebi? V slabe pol ure, če se da. :) Vesela bom vsakega namiga, sploh pa takega, ki ima zelo malo možnosti, da se zažge.

Turbo kvačka.

Takoj, ko so se uši odločile zapustiti našo hišo, sem vklopila turbo kvačko in dokončala nekaj že začetih stvari. Končni izkupiček: dvoji grelčki, dve čopkasti kapi, ena mobi srajčka in še nekaj drobnarij za povrh. Vesela!

Lasje.

Priznam. Prišle so mi do živega. Me pahnile v skoraj obsedeno pregledovanje in pranje. In tudi povzročile manjši ustvarjalni krč, ki na srečo počasi popušča. Govorim o "domačih ljubljenčkih", ki nikomur niso prav nič ljubi. In čeprav nikoli nisem bila strašna dolgolaska, mi do striženja vseeno ni bilo (sem pa v nekem najslabšem momentu skoraj prijela za škarje in mašinco). Ker lasje.. So le lasje. Kako smo se prejšnji teden spopadali z uškami je opisal že moj Mož, jaz dodajam samo še tole.. Ne zaupajte napisom na šamponih proti ušem! S prijetnim vonjem po žvečilnih gumijih in podobno. Japajade! Mogoče res ne smrdi strašansko, ampak na laseh vseeno pusti zelo močan vonj. In ta vonj, pa naj na začetku še tako lepo diši po bombonih, spominja (in opominja) na to, da so se v laseh udomačile male živalce. In ta občutek resnično ni prijeten. Veselje, ko si lase končno umiješ z dobrim, starim šamponom.. Neprecenljivo.

Žreb.

Male ročice so premešale in izbrale novo lastnico novembrskih grelčkov.

Ana, čestitam! 

 Vsem ostalim pa srčna hvala, ker ste se igrale z mano.

Lep začetek Adventa želim..

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥ 

 

 Inspired by SouleMama.

Kdo je videl?

"Kdo je videl belo ovco, belo ovco, belo ovco,

ki je dala belo prejo, belo prejico?"

Po želji male deklice je nastala kapica Mekeke. Ampak ker sem zadnje čase zelo nagnjena k temu, da naredim kaj premajhno ali preveliko..

Bo treba še malo trenirat. Tako da mala ovčka kmalu dobi malo večjo sestrico.

Kdor nima v glavi, ma pa v rokah. :)

Novembrski giveaway.

Čeprav predvidevam, da je statistično gledano november med najmanj priljubljenimi meseci, ga imam rada. Ker je moj mesec. Ker lahko skačem po lužah (sploh, ker imam nove škornje), ker je ravno prav mrzlo in ker že rahlo diši po snegu. In ker bi rada tudi nekomu od vas polepšala tale siv in deževen november, je spet čas za..

♥ GIVEAWAY ♥

No, pa tudi zato, ker je tole moja 100. objava. Hura zame! :) In za november.

Za darilce se tokrat kvačkajo grelčki.

Za njih se lahko poteguje vsak, ki bo do konca novembra pod to objavo pustil komentar.

Naj vam tudi v deževnih dneh sonček sije.

Nekaj zame.

Končno.

Tudi nekaj za "kovača".

Nujno se moram naučit delat bolj kvalitetne fotke. In ob normalni svetlobi. Tole ni za nikamor.

Gozd in njegovi prebivalci.

Tematika voščilnic že čisto praznična, barve pa še čarobno jesenske. Zagotovo nastanejo še kakšne take. Ker so preproste za izdelavo, kar mi trenutno čisto ustreza. In ker so ljubke. 

V mislih pa skačem po jesenskem gozdu..

 

Voščilnice prijavljam na izziv pri Tini in Vladki.

O gozdnih prebivalcih pa tukaj. :)

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥

Inspired by SouleMama.

Kuhamo slovensko.

Kaj izbrati, skuhati, pojesti v tej poplavi raznoraznih kuharskih knjig, oddaj in spletnih strani? Kljub temu, da rada pogledam vse kuharske ustvarjalce od Oliverja do Rudija na 24kitchen (tudi zakonca Novak pogledam, samo malce moram znižat jakost zvoka :)), včasih najbolj paše vzet v roke klasično slovensko kuharico. In speči navaden, bel kruh. Brez hude filozofije.

Beli kruh sestre Nikoline

1kg namenske moke

1 žlička soli

3 dag kvasa

polovica žlice sladkorja

7,5 dl toplega mleka ali vode

1 dl toplega olja ali 10-12 dag margarine

Moko presejemo v skledo, ob steni damo sol. V treh žlicah toplega mleka raztopimo kvas in polovico žlice sladkorja ter zlijemo v jamico sredi moke. Po kvasu posipamo 2 žlici moke in pustimo vzhajati. Ko se dvigne, prilivamo mleko, da zamesimo mehkejše testo. Prilijemo toplo olje ali raztopljeno margarino in testo pregnetemo. Pokrito naj na toplem vzhaja eno uro in pol. Vzhajano testo še malo pregnetemo in preložimo v pehar ali primerno skledo, ki smo jo pokrili s prtičem in potresli z moko. Površino testa rahlo pomokamo in pokrijemo z vogali prtiča (ali z drugim prtičem). Vzhaja naj eno uro. Potem testo obrnemo na namazan pekač. Hlebec po vrhu dvakrat ali trikrat zarežemo z nožem in postavimo v pečico, ogreto na 200°C. Ko dobi lepo rjavo barvo, temperaturo znižamo (po približno 10-15 minutah). Pečemo ga skupaj 50 minut. Pečen hleb preložimo na desko in pokrijemo s prtičem. Če želimo lepo skorjo, pečen hleb takoj namažemo z oljem.

Priznam. Malo sem goljufala pri kvasu; dodala sem kar celo kocko, torej 42g, ker nisem vedela kaj naj s preostankom. Pri ostalih sestavinah pa sem se odločila za pol mleka pol vode ter za olje, ker margarine v naši hiši ne poznamo. Postopka pa sem se dejansko držala od začetka do konca, kar je zame kar malo čudno. Ponavadi uberem kakšno bližnjico. Tokrat pa sem naredila vse; od presejanja moke in zavijanja v prtič do končne masaže hleba z oljem. (Tisti del s prtičem bo treba še malo naštudirat. Se mi je na spodnjem delu kruh kar konkretno prijel.) In rezultat? Meni je kruh odličen. Verjetno do zdaj najboljši hleb kar sem jih spekla. Za naš okus je morda malo premalo slan, tako da bom naslednjič dodala še malo soli.

Na katere kuharje in kuharske bukve pa vi prisegate?

Rože.

Za deževne in oblačne dni.

Poleg tistih dišečih v vazi, lahko tudi take na prstu popestrijo sive dni. 

Naj živijo barve! 

Klasika vs. Moderna.

Eno testo. Dva različna piškota. Prvi so tisti klasični, ki smo jih vedno jedli namakali v mleko ali čaj pri stari mami. Drugi pa.. Klasični piškot v moderni preobleki. Že skoraj malo kičasti. Nekje med piškotom, pito, tortico..

Tole je bilo potrebno sprobat. Zelo nezaupljivo in zgolj iz firbčnosti sem se podala v tale "recept". Najbolj me je zanimalo, če se piškoti lepo spečejo tudi v pekaču za mafine in če se jih potem brez hujših muk iz pekača tudi odstrani. Za vse, ki vas kaj podobnega mika; res je simpl kot izgleda na original sliki, tako da kar pogumno.

Za testo:

300g moke

200g hladnega masla

100g sladkorja

1 jajce

Zgnetemo in damo počivat. Razvaljamo, izrežemo piškote in pečemo približno 10 minut na 200°C.

 

Pekača za mafine ni potrebno nič namazat, ker je že v testu dovolj masla. Prav tako ne potrebujete papirja za peko. Je pa fajn piškote pred peko malo preluknjat, da se ne napihnejo preveč. 

Za kremo stepemo 50 ml sladke smetane. Tik pred koncem stepanja dodamo eno veliko žlico mascarponeja in eno čajno žličko Lino lade (Nutele, stopljene čokolade..). Po želji lahko nadevamo s kakšnim sadjem in vanilijevo kremo. Možnosti je neskončno, priprava pa super enostavna. In poleg tega da so piškoti klasično dobri, so tudi moderno lušni za pogledat. To pa tudi nekaj šteje. 

Kaj pa vam bolj diši? 

Klasika ali moderna?

Naš svet se pa vrti.

Po novem tudi skozi njegove oči.

♥ Moj Mož Piše. ♥

Gumb paket.

Rojstnodnevni paket. Z gumbi. Ki jih imam tako zelo rada.. Ker tudi najbolj preprosto stvar naredijo posebno. In ker ponujajo neskončno možnosti. 

Darilni komplet prijavljam na izziv #94 na Craftalnici. Obljubljene nizke temperature so bile navdih za grelčke; tako je sezona gretja dlani odprta. Zagotovo pokažem še kakšne. Za voščilnico pa.. Je velik navdih Sara. Tako kot še za kaj drugega.. 

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥

Inspired by SouleMama.

Valovi.

Valovit vzorec na kapi je bila ljubezen na prvi pogled.

In tako je nastala tale valovitka.

Meni je všeč. In ker rojstnodnevnemu fantu lepo paše, mi je všeč še toliko bolj.

V mislih pa že barvne kombinacije za novo.

Še prej pa izziv. Dokončati kapo mekeke. :)

Otroški dnevnik.

V časih moje osnovne šole so bili "dnevniki" strašno popularni. Poleg tistih osebnih, ki smo jih neprestano skrivali, tudi taki, ki so krožili okrog. In v katere so ti sošolci zapisali njihove najljubše stvari, filme, knjige, barve, živali.. In tudi simpatije. Verjetno je bilo ravno vprašanje o simpatiji razlog, da so taki spominski zvezki sploh nastali. Čeprav itak dvomim, da je kdo o svoji simpatiji (ki je po možnosti dnevnik izpolnjevala takoj za tabo) povedal po resnici. Jaz že nisem. :) Čeprav se mi zdaj ta ideja zdi totalno trapasta, je bila to v tistih časih stvar, ki si jo preprosto moral imeti. Zato ker so jo imeli vsi. In med pospravljanjem stanovanja sem našla svojega. Čeprav je bil že na listi za odpis, sem ga vseeno obdržala. Ker je smešen. 

 

Zaradi tega spominskega zvezka nastaja podoben zvezek tudi za naša, zdaj že dva, najmlajša. Tak "obrazec" bo verjetno uporaben nekje do vstopa v šolo, potem se bo pa treba spomnit kakšnih novih vprašanj. Sicer je bila želja, da bi bila dlan odtisnjena, ampak ker je naš starejši trenutno v obdobju, ko se noče umazati (nama ni jasno po kom ima to), smo dlan samo obrisali. Hranimo pa risbico z odtisi dlani, ko je bil še malo mlajši. Tista bo pa za naslovnico.

Če si še kdo želi za svoje male narediti spominski zvezek, 

si tale moj obrazec lahko prenesete in natisnete tukaj.

Na veliko lepih spominov!

In to je najlepša pesem.

Oton.

26.10.2013

♥ ♥ ♥ ♥ ♥

Moja fanta.

Čeprav o kakšnem hudem mrazu ni ne duha ne sluha, je v današnjih časih treba biti pripravljen. 

Tudi vreme ni več kar je bilo.. :)

Moja fanta.. Bosta letos..

DINOZAVRA.

Še podloge zašijem, potem se gremo lahko pa tudi že sankat. :)

In poslikat kape v akciji.

Kvačkana kapa ČOPKA.

Želja po čopkasti (in hkrati navadni) kapi  se je pojavila že prejšnjo zimo.. Pa se je kar nisem in nisem lotila. Ker tudi nisem imela prave ideje, kako vse skupaj izvesti. No, pa se je spet pokazalo, da če se neke stvari le lotiš, se stvari na koncu nekako postavijo na svoje mesto. In uspe. Pa tudi če si vmes naredil kakšen ovinek in stvar popravljal.

Malce zgodnje rojstnodnevno darilo in (upam :)) zadovoljna uporabnica.

Kapica za malo bučko in K-a-S.

Tako. Kapico za odhod iz porodnišnice imamo. Torba (tista slavna torba za porodnišnico, ki praktično pomeni spakiraj copate in ščetko) sicer še ni pripravljena. Pa tudi kakšnih stanovanjskih zadev še nismo čisto uredili. Ampak novo kapo pa imamo. In tudi še ravno dovolj časa, da vse poštimamo. :)

In še eno vabilo za vse kvačkarice, štrikarice.. 

Na blogu lepemalestvari  si lahko preberete vse o projektu Knit-a-square; na kratko; zbirajo se kvačkani/pleteni kvadratki in drugi izdelki za otroke. Kdor ima čas, pletilke ali kvačko in kakšno klobko volne odveč, lepo vabljen!

Darilca.

Ker je vedno dobro imeti kaj malega na zalogi..

Še vedno me vleče na okroglo. Ne morem pomagat. 

Okroglo.

Za male dame..

In tudi za tiste, ki še nis(m)o prav zares odrasle.

Kvačkanje na deževno nedeljsko popoldne.. Užitek.