Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥ 

 

 Inspired by SouleMama.

Kdo je videl?

"Kdo je videl belo ovco, belo ovco, belo ovco,

ki je dala belo prejo, belo prejico?"

Po želji male deklice je nastala kapica Mekeke. Ampak ker sem zadnje čase zelo nagnjena k temu, da naredim kaj premajhno ali preveliko..

Bo treba še malo trenirat. Tako da mala ovčka kmalu dobi malo večjo sestrico.

Kdor nima v glavi, ma pa v rokah. :)

Novembrski giveaway.

Čeprav predvidevam, da je statistično gledano november med najmanj priljubljenimi meseci, ga imam rada. Ker je moj mesec. Ker lahko skačem po lužah (sploh, ker imam nove škornje), ker je ravno prav mrzlo in ker že rahlo diši po snegu. In ker bi rada tudi nekomu od vas polepšala tale siv in deževen november, je spet čas za..

♥ GIVEAWAY ♥

No, pa tudi zato, ker je tole moja 100. objava. Hura zame! :) In za november.

Za darilce se tokrat kvačkajo grelčki.

Za njih se lahko poteguje vsak, ki bo do konca novembra pod to objavo pustil komentar.

Naj vam tudi v deževnih dneh sonček sije.

Nekaj zame.

Končno.

Tudi nekaj za "kovača".

Nujno se moram naučit delat bolj kvalitetne fotke. In ob normalni svetlobi. Tole ni za nikamor.

Gozd in njegovi prebivalci.

Tematika voščilnic že čisto praznična, barve pa še čarobno jesenske. Zagotovo nastanejo še kakšne take. Ker so preproste za izdelavo, kar mi trenutno čisto ustreza. In ker so ljubke. 

V mislih pa skačem po jesenskem gozdu..

 

Voščilnice prijavljam na izziv pri Tini in Vladki.

O gozdnih prebivalcih pa tukaj. :)

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥

Inspired by SouleMama.

Kuhamo slovensko.

Kaj izbrati, skuhati, pojesti v tej poplavi raznoraznih kuharskih knjig, oddaj in spletnih strani? Kljub temu, da rada pogledam vse kuharske ustvarjalce od Oliverja do Rudija na 24kitchen (tudi zakonca Novak pogledam, samo malce moram znižat jakost zvoka :)), včasih najbolj paše vzet v roke klasično slovensko kuharico. In speči navaden, bel kruh. Brez hude filozofije.

Beli kruh sestre Nikoline

1kg namenske moke

1 žlička soli

3 dag kvasa

polovica žlice sladkorja

7,5 dl toplega mleka ali vode

1 dl toplega olja ali 10-12 dag margarine

Moko presejemo v skledo, ob steni damo sol. V treh žlicah toplega mleka raztopimo kvas in polovico žlice sladkorja ter zlijemo v jamico sredi moke. Po kvasu posipamo 2 žlici moke in pustimo vzhajati. Ko se dvigne, prilivamo mleko, da zamesimo mehkejše testo. Prilijemo toplo olje ali raztopljeno margarino in testo pregnetemo. Pokrito naj na toplem vzhaja eno uro in pol. Vzhajano testo še malo pregnetemo in preložimo v pehar ali primerno skledo, ki smo jo pokrili s prtičem in potresli z moko. Površino testa rahlo pomokamo in pokrijemo z vogali prtiča (ali z drugim prtičem). Vzhaja naj eno uro. Potem testo obrnemo na namazan pekač. Hlebec po vrhu dvakrat ali trikrat zarežemo z nožem in postavimo v pečico, ogreto na 200°C. Ko dobi lepo rjavo barvo, temperaturo znižamo (po približno 10-15 minutah). Pečemo ga skupaj 50 minut. Pečen hleb preložimo na desko in pokrijemo s prtičem. Če želimo lepo skorjo, pečen hleb takoj namažemo z oljem.

Priznam. Malo sem goljufala pri kvasu; dodala sem kar celo kocko, torej 42g, ker nisem vedela kaj naj s preostankom. Pri ostalih sestavinah pa sem se odločila za pol mleka pol vode ter za olje, ker margarine v naši hiši ne poznamo. Postopka pa sem se dejansko držala od začetka do konca, kar je zame kar malo čudno. Ponavadi uberem kakšno bližnjico. Tokrat pa sem naredila vse; od presejanja moke in zavijanja v prtič do končne masaže hleba z oljem. (Tisti del s prtičem bo treba še malo naštudirat. Se mi je na spodnjem delu kruh kar konkretno prijel.) In rezultat? Meni je kruh odličen. Verjetno do zdaj najboljši hleb kar sem jih spekla. Za naš okus je morda malo premalo slan, tako da bom naslednjič dodala še malo soli.

Na katere kuharje in kuharske bukve pa vi prisegate?

Rože.

Za deževne in oblačne dni.

Poleg tistih dišečih v vazi, lahko tudi take na prstu popestrijo sive dni. 

Naj živijo barve! 

Klasika vs. Moderna.

Eno testo. Dva različna piškota. Prvi so tisti klasični, ki smo jih vedno jedli namakali v mleko ali čaj pri stari mami. Drugi pa.. Klasični piškot v moderni preobleki. Že skoraj malo kičasti. Nekje med piškotom, pito, tortico..

Tole je bilo potrebno sprobat. Zelo nezaupljivo in zgolj iz firbčnosti sem se podala v tale "recept". Najbolj me je zanimalo, če se piškoti lepo spečejo tudi v pekaču za mafine in če se jih potem brez hujših muk iz pekača tudi odstrani. Za vse, ki vas kaj podobnega mika; res je simpl kot izgleda na original sliki, tako da kar pogumno.

Za testo:

300g moke

200g hladnega masla

100g sladkorja

1 jajce

Zgnetemo in damo počivat. Razvaljamo, izrežemo piškote in pečemo približno 10 minut na 200°C.

 

Pekača za mafine ni potrebno nič namazat, ker je že v testu dovolj masla. Prav tako ne potrebujete papirja za peko. Je pa fajn piškote pred peko malo preluknjat, da se ne napihnejo preveč. 

Za kremo stepemo 50 ml sladke smetane. Tik pred koncem stepanja dodamo eno veliko žlico mascarponeja in eno čajno žličko Lino lade (Nutele, stopljene čokolade..). Po želji lahko nadevamo s kakšnim sadjem in vanilijevo kremo. Možnosti je neskončno, priprava pa super enostavna. In poleg tega da so piškoti klasično dobri, so tudi moderno lušni za pogledat. To pa tudi nekaj šteje. 

Kaj pa vam bolj diši? 

Klasika ali moderna?

Naš svet se pa vrti.

Po novem tudi skozi njegove oči.

♥ Moj Mož Piše. ♥

Gumb paket.

Rojstnodnevni paket. Z gumbi. Ki jih imam tako zelo rada.. Ker tudi najbolj preprosto stvar naredijo posebno. In ker ponujajo neskončno možnosti. 

Darilni komplet prijavljam na izziv #94 na Craftalnici. Obljubljene nizke temperature so bile navdih za grelčke; tako je sezona gretja dlani odprta. Zagotovo pokažem še kakšne. Za voščilnico pa.. Je velik navdih Sara. Tako kot še za kaj drugega.. 

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥

Inspired by SouleMama.

Valovi.

Valovit vzorec na kapi je bila ljubezen na prvi pogled.

In tako je nastala tale valovitka.

Meni je všeč. In ker rojstnodnevnemu fantu lepo paše, mi je všeč še toliko bolj.

V mislih pa že barvne kombinacije za novo.

Še prej pa izziv. Dokončati kapo mekeke. :)

Otroški dnevnik.

V časih moje osnovne šole so bili "dnevniki" strašno popularni. Poleg tistih osebnih, ki smo jih neprestano skrivali, tudi taki, ki so krožili okrog. In v katere so ti sošolci zapisali njihove najljubše stvari, filme, knjige, barve, živali.. In tudi simpatije. Verjetno je bilo ravno vprašanje o simpatiji razlog, da so taki spominski zvezki sploh nastali. Čeprav itak dvomim, da je kdo o svoji simpatiji (ki je po možnosti dnevnik izpolnjevala takoj za tabo) povedal po resnici. Jaz že nisem. :) Čeprav se mi zdaj ta ideja zdi totalno trapasta, je bila to v tistih časih stvar, ki si jo preprosto moral imeti. Zato ker so jo imeli vsi. In med pospravljanjem stanovanja sem našla svojega. Čeprav je bil že na listi za odpis, sem ga vseeno obdržala. Ker je smešen. 

 

Zaradi tega spominskega zvezka nastaja podoben zvezek tudi za naša, zdaj že dva, najmlajša. Tak "obrazec" bo verjetno uporaben nekje do vstopa v šolo, potem se bo pa treba spomnit kakšnih novih vprašanj. Sicer je bila želja, da bi bila dlan odtisnjena, ampak ker je naš starejši trenutno v obdobju, ko se noče umazati (nama ni jasno po kom ima to), smo dlan samo obrisali. Hranimo pa risbico z odtisi dlani, ko je bil še malo mlajši. Tista bo pa za naslovnico.

Če si še kdo želi za svoje male narediti spominski zvezek, 

si tale moj obrazec lahko prenesete in natisnete tukaj.

Na veliko lepih spominov!

In to je najlepša pesem.

Oton.

26.10.2013

♥ ♥ ♥ ♥ ♥