Okroglo.

Za male dame..

In tudi za tiste, ki še nis(m)o prav zares odrasle.

Kvačkanje na deževno nedeljsko popoldne.. Užitek.

Žreb.

Žreb na deževno nedeljo je določil..

Da mašnico po želji dobi..

Moja soimenjakinja Tamara P. ! :)

 

Tamara, prosim sporoči svoje želje in naslov na plut.tamara@gmail.com.

Vsem ostalim pa iskrena hvala, ker ste se igrale z mano.

♥ ♥ ♥

Prijeten zaključek tedna želim..

Jesenske mini tortice.

Mmmm. Dišijo. Po jeseni. In malo že po zimi. In po medenjakih.

In čeprav medenjakov nimam ravno rada, so mi tele tortice odlične. Osnovni recept sem našla tukaj. Ker pa sem količine sestavin glede na situacijo v domači kuhinji rahlo spremenila, je spodaj zapisan še "moj recept".

Sestavine za 12 tortic:

• 100g celih mandljev (praženih v pečici)
• 300g hrušk (teli grami veljajo za že olupljene in izkoščičene hruške)
• žlička vanilijevih semen
• žlička cimeta
• pol žličke mletih klinčkov
• 130g moke
• pol žličke pecilnega praška
• žlička sode bikarbone
• majhen ščepec soli
• 80g mehkega masla
• 100g rjavega sladkorja
• 2 jajci

Sestavine za kremo:

• 150g sladke smetane
• 250g mascarponeja
• veeeeeliiiika žlica medu

Pečico segrejemo na 180°C in v njej 10 minut pražimo mandlje. Ko se ohladijo jih sesekljamo v multipraktiku. Hruške olupimo in očistimo ter jih narežemo na koščke. Dodamo začimbe in premešamo. Posebej zmešamo moko, pecilni prašek, sodo bikarbono in sol. Maslo penasto zmešamo s sladkorjem in jajci. Nato na roke vmešamo hruške in moko, da se sestavine povežejo. Napolnimo modelčke in pečemo 25 minut na 180°C. Za kremo stepemo sladko smetano, tik pred koncem znižamo hitrost stepanja in dodamo med ter mascarpone ter stepemo do konca. Ko so tortice pečene in ohlajene, jih okrasimo s kremo in po njej pokapamo še malo medu.

Pa še to. Če se vam slučajno kdaj zgodi, da poči vrečka za brizganje kreme; 

Silver alias MacGyver tape je zakon! :)

Dober tek!

Igra oblik.

Igra poišči pravo.. Ali pa klobuk. Ali pa pripomoček za skrivanje.

Samo da so mali možgančki aktivni.

Rdečo mašno maš v laseh./Giveaway.

Vam rečem, tele mašnaste broške so me začarale. Čeprav nobena od njih (še) ni rdeča, jih vseeno lahko damo tudi v lase. In ker se jih je nabralo že kar nekaj, eno (po želji; kot broško, špango, obroč) podarjam naprej. Nekomu, ki bo do petka, 27. septembra pod to objavo pustil komentar. Ni pomembno kakšen. :)

Pa lep vikend..

Pospravljamo.

Naša družinica je v fazi pospravljanja, odpiranja in zapiranja škatel, odvažanja na smetišče, prenavljanja.. Že skoraj dve leti. :) Zdaj pa je res skrajni čas, da naše gnezdo spravimo v red. Ker bo soba, ki je bila še pred kratkim skladišče, kmalu postala otroška soba, smo bili prisiljeni zavihati rokave in pljuniti v dlani. In kaj vse najdeš med pospravljanjem? Ah in oh. Čisto preveč stvari. Tudi takih za katere še vedno ne veš ali bi jih obdržal ali ne.. Ampak trenutno je moja filozofija "če stvari nisem rabila dve leti, je tudi sedaj ne bom". Za nekatere stvari pa vseeno velja, da čez sedem let pridejo prav. No, uporabljali jih verjetno ne bomo, jih bomo pa z veseljem pogledali. Voščilnice namreč. Da pa ne bodo od sveta pozabljene ležale v škatlah za čevlje, sem jih uredila v knjigice. Ideja je spet pobrana nekje iz interneta (stric google je res pameten).. Tale je prva, poskusna, naslednje bodo lepše. :)

Potrebujemo samo luknjač, karton, trakec in obroček. Obročke različnih velikosti najdete tukaj. Ker voščilnic nisem želela preveč luknjati, so spete samo v zgornjem kotu, spodaj pa zvezane s trakcem, ki je zadaj prilepljen na karton/šeleshamer. 

Kako pa vi pospravljate voščilnice?

Srečonosnica.

"Gor in dol po listu kobaca
išče zate srečo povsod." 

Jesen prihaja. In z njo tudi več kvačkanja. Ker bo letos treba v toplo kapico odeti še eno glavico več, je treba malo trenirati. Zadnje dni prsti ustvarjajo broške. Take za srečo. Tale je že pri novi lastnici..

Všeč?

 

 

 

Moje.

Čeprav naš mali besede "moje" izgovoriti še ne zna, jo zna pa prav dobro pokazati. Tako je tudi pri sobici. Natančno ve katera je njegova, kaj se skriva v njej, kam je kakšno igračo pospravil, kakšno ne-igračo skril.. In da je v njej "ika" (velika) postelja. In tudi v kateri sobi bo spal dojenček. Ki bo seveda imel "iiiii" (majhno) posteljo.

Da pa bo še bolj jasno kdo v kateri sobi kraljuje, imamo novo tablico. In je super lepa. Anita, hvala!

Kaj bo pisalo na drugih vratih, pa je zaenkrat tudi za nas še skrivnost. 

Jih imamo radi, te male skrivnosti..

 

NS: jabolčna marmelada.

Obožujem marmelade. Domače. Brez črke E. Za katere vem iz katerega drevesa je kaj padlo in kaj je poleg sadja še v kozarcu. Trenutno naša kuhinja diši po jabolkih. Tale je bila kuhana še iz tistih ta kislih, ne ravno najbolj zrelih, zato je v njej malo več sladkorja. Čeprav bi ga brez skrbi lahko dala manj; je čisto dovolj sladka. 

800g kislih jabolk

1 vanilijev sladkor

200g sladkorja

en vanilijev strok

cimet in mleti klinčki po okusu

Jabolka operemo, očistimo in narežemo na majhne koščke. Damo v posodo, posujemo s sladkorjem, dodamo semena vanilijevega stroka (strok lahko tudi kuhamo zraven, pred miksanjem pa ga odstranimo) ter začimbe. Kuhamo dobre pol ure. Medtem operemo kozarce in jih za nekaj časa položimo v pečico, ogreto na 110°C. Nato jabolka s paličnim mešalnikom zmiksamo kolikor želimo, še malo pokuhamo, prelijemo v kozarce, zapremo s pokrovčki in za par minut postavimo na glavo. Čez noč ohladimo, potem pa pospravimo na hladno.

Za malo kiča kozarčkom dodamo blago in na listke* zapišemo kaj je v njih. 

Pa dober tek!  

* tagce si lahko natisnete tukaj

NS: tablica za sporočila.

Nekaj takega sem nekoč opazila na Pinterestu, ampak ker si nisem niti približno pogledala kako je narejeno, sem naredila po svoje. Predvidevam pa, da je bil postopek podoben mojemu; neko hudo filozofiranje ni potrebno. :) Postopka nisem uspela slikat, ker sem lovila proste minute med dnevnim počitkom, ampak verjemem, da bo uspelo vsakemu, ki se bo tega lotil. 

Potrebujemo:

- plutovinaste podstavke

- blago

- trak za robljenje blaga

- likalnik

- lepilno pištolo

- obojestranske lepilne blazinice

Prej

Iz blaga izrežemo krog; premer naj bo za dva centimetra večji od podstavka. Trak za robljenje blaga narežemo na manjše trakove in jih razporedimo po celotnem podstavku. Čez položimo blago in likamo gor in dol približno 40 sekund (likalnik naj bo nastavljen na likanje bombaža, brez pare). Nato malo počakamo, da si ne opečemo prstov. Blago, ki ostane, s pomočjo lepilne pištole zalepimo na zadnjo stran. Dodamo še obojestranske lepilne blazinice in prilepimo na steno. Seveda lahko uporabimo tudi žebelj ali kaj podobnega. Meni so najbolj všeč blazinice, ker na steni ne puščajo madežev in ker so hkrati dovolj močne. Tablico lahko uporabljamo kot okras ali pa nanjo pripnemo kakšen opomnik, recept, misel..

 

Potem

Če ne greš, ne veš.

Čeprav sem kdaj pa kdaj razmišljala tudi o tej obliki študijskega življenja (sploh, ker kot ljubljančanka nisem nikoli nikamor šla) se za to pot nikoli nisem odločila. Prav? Narobe? Hja, nikoli ne bom vedela. Še vedno pa živim v prepričanju, da se vse zgodi z razlogom.. In ker mi trenutno v življenju res ni hudega, sem se očitno kar pravilno odločila. Bog ve, kje bi se znašla, če bi nekoč spakirala kufre in šla.. 

Se je pa kar nekaj prijateljev odločilo za to pot. Ena izmed njih je ravno na poti. 

Tole je dobila za popotnico:

  

Ko gre tvoja pot od tod, slovo naj bo objem dveh rok!

Pesmica od Nine za Nino. :)

To do.

Čeprav je preteklo že kar nekaj let odkar sem 1. septembra zadnjič sedla v šolske klopi, mi začetek tega jesenskega meseca še vedno predstavlja neko prelomnico. Še vedno si postavljam cilje, katere bolj ali manj uspešno izpolnim.

Letos bom pa res imela urejene zvezke do konca šolskega leta..

Letos bom pa res sproti naredila vse domače naloge za matematiko..

Letos pa res ne bom imela nobenega cveka..

Letos bom pa res vsak dan vsaj dve uri vežbala..

Letos pa res..

Za pomoč pri izpolnjevanju mojega seznama Letos pa res so mi bili vedno v pomoč žepni koledarji, listki.. Pametni vendar pišejo. :) Čeprav trenutno moje dneve zapolnjujejo malce drugačna opravila kot pred leti, si moram še vedno kaj zapisati. Da ne pozabim. In da imam motivacijo, da se česa lotim. In ker zadnje leto žepnega koledarja ne uporabljam, so nastali  To do listki, s spodbudnimi mislimi.. Da bo letošnje leto res izpolnjeno. 

 

Če bi si še kdo rad kaj zapisal in pri tem uporabil moje srčkaste liste, lahko spodaj pusti komentar s svojim e-naslovom. Ali pa mi pusti sporočilo na plut.tamara@gmail.com. 

Z veseljem jih delim z vami.