Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥ 

 

O praznovanju.

In o tem, kako sem (s)pekla svojo prvo alergijsko torto.

Čeprav otroci po večini svoje prve rojstnodnevne torte še ne jedo, sem si vseeno želela pripraviti tako, ki jo dovoljuje naša alergijska dieta. Da bom lahko brez skrbi pustila, da mali namaka prste in tudi kaj poiskusi. In da naredim malo vaje za takrat, ko jo bo zares treba speči. Tako sem se lotila svoje prve veganske tortice. Po prebranih mnogih receptih in nasvetih, sem se odločila za čokoladno-bananino tortico. Ker pa naša dieta tudi oreščkov ne dovoljuje (ki so v veliki večini veganskih receptov, osnova), se je zataknilo že pri pripravi biskvita. Kljub opozorilom, sem trmasto vztrajala in namesto biskvita je nastal.. En navaden podplat. :) Tale recept sicer obljublja biskvit, katerega lahko razrežeš na tri oblate, ampak čeprav sem se recepta držala skoraj kot pijanec plota (le margarino sem zamenjala s kokosovim oljem) je nastal en sam samcat nizek in suh piškot. Z vsem spoštovanjem do avtorice objave na forumu.. Tole ni podobno biskvitu. Ali pa sem jaz totalno falila pri pripravi in obstaja kakšna skrivnost, za katero še ne vem. Kljub vztrajnemu namakanju z riževim mlekom, je biskvit ostajal suh, mleko pa je teklo mimo, tako da je bila povrh vsega še kuhinja zapackana. :) In tako sem se utrujena od razmišljanja odpravila spat in pripravo torte preložila na dan D. 

In prišlo je jutro. Dragega sem poslala po že preizkušeno mešanico za brezglutenske mafine in se ponovno lotila peke. Tokrat je uspelo. Mešanici sem dodala še eno žličko jajčnega nadomestka in biskvit je uspel. Tortico pa sem na koncu sestavila tako:

- podplat sem namazala z veganskim kakavovim namazom in obložila z bananami,

- čez sem položila plast biskvita, katerega sem izdatno navlažila s čokoladnim riževim mlekom,

- biskvit sem obložila z bananami in čez namazala kremo.

Kremo sem pripravila takole. V mikrovalovki sem stopila 200g nemlečnega nadomestka mlečne čokolade (pa naj se sliši še tako trapasto :)) ter 100g temne čokolade. Stepla sem 600ml kokosove smetane, dodala semena vanilijevega stroka ter ohlajeno čokolado. Kremo sem premazala čez biskvit in ob robu tortice. Rob torte sem okrasila še z riževimi kosmiči.

In rezultat? Kljub zapletom, uporabljenim sestavinam, slabi volji in vsem kar paše zraven je bila tortica odlična. Vsaj meni. In glede na to, da je do danes ostal samo se še en minimini košček, je bila všeč tudi ostalim. 

O praznovanju pa ne bom izgubljala besed, ker je o tem odlično napisal že moj Mož. Tako. Drugo leto bo tortica še boljša. Mogoče se pa do takrat že znebimo kakšne alergije. ;)

Modra best frendica.

Čeprav izraza nikoli ne uporabljam, ker je popolnoma otročji in čisto nič slovenski, jo imam. Pravzaprav bi lahko rekla, da imam dve. Best frendici. Velikega števila prijateljic nikoli nisem imela, sem imela pa vseeno v vsakem obdobju svojega odraščanja kakšno, s katero sem delila tiste najbolj trapaste skrivnosti, si pošiljala listke in pisma, pisala skupne dnevnike in čvekala kar tako v en dan. Dve pa sta se kljub vmesnim pavzam ohranili do današnjih dni. In ena od njiju je ljubiteljica mojih malih kvačkanih izdelkov. Zanjo je nastal komplet v modri barvi. Ker vem, da ima rada modro. In ker je, čeprav spada med bolj moške barve, bojda atribut ženskosti. Modra tudi simbolizira zvestobo, zanesljivost in zaupanje. Vrednote, ki v odnosih največ štejejo.  

Naj živijo modre best frendice!

Creative blog hop.

Med ustvarjalnimi blogi kroži nova igrica. Nominirala me je Sara, ki mi s svojimi drobtinicami in objavami velikokrat polepša dan. Hvala! Lovim zadnje trenutke današnjega dne, da bo objava podpisana s pravim datumom. :)

Če se na kratko predstavim. Sem žena, mamica, včasih glasna klepetulja, včasih nekje v ozadju. Velikokrat z glavo nad oblaki, a vseeno trdno zasidrana. Ljubiteljica narave, ustvarjalnih in navdihujočih ljudi ter vsega kar nastane s pridnimi in delavnimi rokami.

S čim se trenutno ukvarjam?

Trenutno svoj čas posvečam predvsem kvačkanju drobnih uhančkov, prstanov in brošk. Ker pa se bližajo hladnejši meseci, sem ravno v preteklem tednu poprijela tudi za debelejšo kvačko in volno, tako da nastajajo tudi že prve zimske kapice. 

Kako se moje ustvarjanje razlikuje od drugih?

Lahko bi rekla, da se razlikuje po tem, da je občasno rahlo zmedeno. :) Čeprav je res, da največkrat ustvarjam s prejami in kvačkami, zelo rada tudi kaj sešijem, pobarvam, izdelam kakšno voščilnico, preizkušam nove recepte in še kaj bi se našlo. Se mi pa zdi, da se kljub raznolikosti ustvarjanja vseeno držim neke rdeče niti - preprosto, ljubko in uporabno. 

Zakaj ustvarjam?

Rada sem ustvarjala že kot otrok. Prav nadarjena za risanje nisem bila nikoli, sem pa zato veliko raje kaj strigla, obrezovala, barvala, lepila, štrikala, pletla zapestnice.. In z leti je ustvarjanje postala moja oaza miru. Moj čas za sanjarjenje in sprostitev. Ker se takrat počutim močna, nagajiva, polna idej, razigrana, mirna, z glavo na počitnicah. Ker vem, da mi bo dokončani izdelek vlil novih moči in zadovoljstva. In ker vem, da bom z izdelkom nekomu polepšala dan. Pa četudi je to le škatlica domačih piškotov. 

Kako poteka moj proces ustvarjanja in kje dobim inspiracijo?

Inspiracijo ponavadi najdem v moji družini, med prijatelji; velik navdih so mi letni časi, kakšna fotografija ali pa oseba oziroma priložnost, za katero ustvarjam. Rada imam tudi razne izzive (čeprav velikokrat pozabim na roke in gredo izzivi mimo mene :)) z določeno tematiko. Veliko idej pa se porodi tudi med brskanjem po ostalih ustvarjalnih blogih, kjer si zelo rada napasem oči in nahranim ustvarjalno dušo.  

In še moja nominacija. 

Nominiram ustvarjalko Moje doline - Barbi. 

Ker je dekle neštetih idej, spretnih prstov, ljubkega nasmeha, avtorica krasnih fotografij in še bi lahko naštevala. In ker sem vesela, da sem jo lahko spoznala tudi v živo.

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥  

 

Jesen.

JESEN

Zvezdana Majhen

Sonce je spakiralo

le najdlajše žarke,
za slovo obliznilo
gozd in mestne parke.
 
Bolj in bolj oddaljeno
vse šibkeje greje,
list za listom rumeni,
vsak dan je hladneje.

Z zlatom barvana jesen
nas povsod obkroža
in z megleno sapico
po obrazu boža. 

Čeprav pravega poletja letos sploh bilo ni, sem vseeno vesela, da je v deželi jesen. Ker se vsako leto znova zaljubim v njene barve in tudi nad jutranjo meglo (če le ni tista gosta ljubljanska) se ne pritožujem. Ker so potem sončni žarki toliko bolj topli in sijoči, ko posijejo skozi meglo. Tako kot tudi v življenju. Četudi kdaj pa kdaj pade megla in bi rabila oster nož, da bi jo prerezala, z malo potrpežljivost slej kot prej pridejo novi žarki. In dajo energije, novih moči in zaleta za vsakodnevne podvige.

Čarobno in razigrano jesen želim.

Uživajte v njenih barvah in v vsem, kar nam podarja.