In to je najlepša pesem.

Če že drugega ne napišem..

Naj objavim vsaj najlepšo novico pod soncem.

Že skoraj štiri tedne nimamo več prostega sedeža v avtomobilu.

PAVLA

10.10.2016

♥ ♥ ♥ ♥ ♥

Jesen.

JESEN

Zvezdana Majhen

Sonce je spakiralo

le najdlajše žarke,
za slovo obliznilo
gozd in mestne parke.
 
Bolj in bolj oddaljeno
vse šibkeje greje,
list za listom rumeni,
vsak dan je hladneje.

Z zlatom barvana jesen
nas povsod obkroža
in z megleno sapico
po obrazu boža. 

Čeprav pravega poletja letos sploh bilo ni, sem vseeno vesela, da je v deželi jesen. Ker se vsako leto znova zaljubim v njene barve in tudi nad jutranjo meglo (če le ni tista gosta ljubljanska) se ne pritožujem. Ker so potem sončni žarki toliko bolj topli in sijoči, ko posijejo skozi meglo. Tako kot tudi v življenju. Četudi kdaj pa kdaj pade megla in bi rabila oster nož, da bi jo prerezala, z malo potrpežljivost slej kot prej pridejo novi žarki. In dajo energije, novih moči in zaleta za vsakodnevne podvige.

Čarobno in razigrano jesen želim.

Uživajte v njenih barvah in v vsem, kar nam podarja.

Greš.

V svet.

Prijazno prvo vrtčevsko leto ti želim, dragi sinek.

Naj bo vrečka velikokrat polna. Blatnih hlač, popackanih majic.. In doživetij.

Barčica.

Vesela sem, kadar je v našem nabiralniku poleg reklam in položnic tudi kaj bolj uporabnega in osebnega. Rada imam pošto. Rada jo prejemam, še raje pa jo pošiljam. Letošnje morske pozdrave smo poslali kar z barčico. 

Prva doza.

Kljub slabemu vremenu, smo se imeli fino. Dopust in nenazadnje vsak naš dan je itak tak, kot si ga narediš sam. In na plaži je lahko lušno tudi v dolgih rokavih. Kopali in čofotali smo sicer zelo malo, smo pa zato našli kar nekaj zakladkov, se veliko sprehajali, kolesarili in se igrali. In kljub deževju pojedli kar nekaj sladkoledov. 

 

 

Prva doza morskega zraka nam je dobro dela.

In že komaj čakamo na naslednjo.

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥

Maj.

Se mi zdi, da smo bili ravno včeraj prvega.

Veliko se nam je zgodilo. Tudi takih stvari, ki si jih nismo najbolj želeli.

Ma glavno, da smo živi in za silo zdravi. In da se imamo radi.

Kljub dobremu planu, da se vsaj 2/3 naše Gospodična odprave na Gospodično dejansko odpravita, 
smo naš dan preživele vsaka na svojem koncu.

..človk obrača, Buh obrne..

Pa vseeno. Vse najboljše dragi blogec!

Maj je tvoj. Za darilo pa.. Bom s tebe obrisala prah.

Trenutek.

A Friday ritual. A single photo - no words - capturing a moment from the week. A simple, special, extraordinary moment. A moment I want to pause, savor and remember.

♥ ♥ ♥ 

 

 Inspired by SouleMama.

Naš svet se pa vrti.

Po novem tudi skozi njegove oči.

♥ Moj Mož Piše. ♥

In to je najlepša pesem.

Oton.

26.10.2013

♥ ♥ ♥ ♥ ♥

Moja fanta.

Čeprav o kakšnem hudem mrazu ni ne duha ne sluha, je v današnjih časih treba biti pripravljen. 

Tudi vreme ni več kar je bilo.. :)

Moja fanta.. Bosta letos..

DINOZAVRA.

Še podloge zašijem, potem se gremo lahko pa tudi že sankat. :)

In poslikat kape v akciji.

Moje.

Čeprav naš mali besede "moje" izgovoriti še ne zna, jo zna pa prav dobro pokazati. Tako je tudi pri sobici. Natančno ve katera je njegova, kaj se skriva v njej, kam je kakšno igračo pospravil, kakšno ne-igračo skril.. In da je v njej "ika" (velika) postelja. In tudi v kateri sobi bo spal dojenček. Ki bo seveda imel "iiiii" (majhno) posteljo.

Da pa bo še bolj jasno kdo v kateri sobi kraljuje, imamo novo tablico. In je super lepa. Anita, hvala!

Kaj bo pisalo na drugih vratih, pa je zaenkrat tudi za nas še skrivnost. 

Jih imamo radi, te male skrivnosti..

 

M.

M kot modra.

M kot morje.

M kot mi se mamo radi.

Kot vse lušne stvari, je tudi letošnji dopust prehitro minil. 

No, pa saj je tudi v zavetju domače hiše prav fletno. Glavno, da se imamo radi.

Rdeča.

Rdeči sadeži so zreli,

jih nabiram vrh drevesa,

ta gre v usta, ta v košaro,

te obesim za ušesa.

Čeprav se mi je včeraj zaradi vsega izkoščiščevanja že malo zanohtalo in sem skoraj izustila par krepkih, jih imam vseeno zelo rada. Češnje namreč. Tiste velike in rdeče, pa tudi tiste drobcene, že skoraj črne. Take smo nabrali pred nekaj dnevi. Bojda so divje.

Po velikosti in barvi so bolj podobne višnjam kot češnjam, po okusu pa.. Na višnje niti malo ne spominjajo. :) Nekaj se jih že veselo namaka v domačem šnopcu, nekaj jih je romalo v marmelado, nekaj pa v skrinjo. Kar pa ni bila najboljša ideja. Ker po strukturi niso niti najmanj tako čvrste kot navadne češnje, se med izkoščiščevanjem močno speštajo in izgubijo kar nekaj dragocenega soka. Tako da v prihodnje; note to myself; tele ta divje skuhaj kar v marmelado. :) In jih razmesari direktno nad loncem v katerem se bo marmelada kuhala. Kakšne bodo namočene bo povedal g. G., jaz sem do nadaljnega spet abstinent. Marmelada pa.. Taka za na žlico!

Še angelčki bi jo jedli, če bi ritke mel.

Domača češnjeva marmelada

1kg češenj

3 žlice želirnega sladkorja

2 žlici rjavega (Dark Muscovaldo) sladkorja

Češnje preberemo, operemo in nad loncem izkoščičimo. Kuhamo jih do vretja, nato ogenj malo znižamo in jih s paličnim mešalnikom spasiramo. Spet zavremo in počasi dodajamo obe vrsti sladkorja. Na srednjem ognju vremo 15 minut in nato naredimo test na krožničku (nekaj kapljic marmelade kapneš na krožnik, če se strdi je kuhana). Kozarce operemo, jih nekaj minut grejemo v pečici ogreti na 100°C, vanje nadevamo marmelado, zapremo in za minutko obrnemo na glavo.

Potem pa uživamo.

Bera.

..je bila za gozdne jagode kar velika.

Nasmeh pa še večji.

Sicer smo poleg jagod "nabrali" tudi kar nekaj klopov, ampak.. 

Na to se po lepo preživelem dnevu hitro pozabi. :)

Zima zima bela.

"Kaj pa delajo ptički, da nič ne pojo? 

Al’ se mraza boje al’ velic’ga snega?
Če pa velik sneg pade, je gvišno hud mraz. 

Je veselje pri kraju za ptičke in nas."

Kljub visokemu snegu in hudemu mrazu, pri nas ptički veselo pojo. Jaz in mali pa še bolj. Tako da zgornja pesmica za naju ne velja. Zimo imam rada. Ne moti me kidanje in tudi temperature pod ničlo mi ne pridejo do živega. Mali B. pa najraje pušča stopinje v celem snegu. Vem, da bo čez nekaj dni vse skupaj ena sama luža. Takrat bom pa sitna in si bom želela, da se svet čez noč odene v pomlad.

Moj dragi pa.. Ja, če bi se dalo, bi se on pozimi spremenil v medveda. :)

Sama svoja.

.mojstrica.*

Zadnje mesece smo v naši hiši vsi po vrsti in vsak po malem mojstrovalci. In tudi če navodila zahtevajo moško IN žensko roko (ker en sam moški pa tako težke omarice res ne more sestaviti :)) se včasih stvari lotim sama. In dokažem navodilom, da se včasih malce zmotijo. Je res, da nisem porabila samo 30 minut kot je pisalo.. Je tudi res, da sem mogoče rahlo uničila navoj na kakšnem vijaku, ker se mi ni ljubilo iskati pravega nastavka.. Še dobro, da je bil dragi v službi, da se nad tem ni zgražal. :) Ker on je res pravi sam svoj mojster. Sem vesela, da sva se v našem stanovanju večine stvari lotila sama in tako prihranila kakšen cekin. In sem vesela, da so nama stvari kar dobro uspele. Sicer nama je na račun tega mogoče posivel kakšen las.. Ampak to je že druga zgodba. :)

Mogoče bi pa morala na blogu odpret še mojstrovalsko rubriko skozi njegove oči. ;)

* včasih sama svoja. Včasih pa tudi malce samosvoja.

Včeraj in danes.

Včeraj smo ustvarjali, sestavljali in gradili. Bil je "sam svoj mojster" dan. Tudi naš najmlajši je pridno pomagal pri vseh opravilih. Tudi pri tistih, ki jim še ni čisto kos. 

Danes pa uživamo.

Želimo miren, topel in domač Božič.

Vse dobro.

Vikend.

Spet je bil pester in spet je prehitro minil.

Medtem ko je G. delal v otroški sobici, sva z malim odšla na razstavo malih živali. Tam sva našla najlepšega petelina, najglasnejšo kokoško, najbolj pisanega papagaja in najbolj plašljivega zajca. Pa še golobčke za zaljubljene in še kaj bi se našlo. B. je vriskal kot veseli pastir. 

Imeli smo obiske in se veliiiikoooo igrali. Jedli smo račke in medvede, lovili podgane, brali knjige, peli in plesali ter se skrivali v hiški.

 In se seveda tudi sladkali.

Za košarico naredimo klasično 3:2:1 (moka:maslo:sladkor) krhko testo, ga razvaljamo (po tem, ko je eno kitico odspalo v hladilniku) in iz njega izrežemo kroge. Kroge spečemo na na glavo obrnjenem pekaču za mini mafine. Ene 15 minutk na 200°C. Odvisno od debeline testa in pečice. Medtem skuhamo karamelo in naredimo ganache - v posodo nalomimo 200g temne čokolade in dodamo žlico masla, zavremo 100g sladke smetano in z njo prelijemo čokolado in maslo. Mešamo dokler ne nastane lepa,gladka krema. V posodice iz testa damo najprej malo karamele, čez pa čokolado in posujemo z mandlji. Potem pa za kakšno uro v hladilnik.. Njami!

Za zaključek vikenda pa nas je obiskal dobri in prijazni stric z dolgo, belo brado.

Nam res ni dolgčas. Lušno nam je pa tudi na stoto potenco. 

Vikend je zakon!

Žabji princ.

Lani Prejšnjo zimo čuk, tokrat žabec, drugo leto.. Morda opica? :)